Kletka:
Na kratko:
Minimalna velikost kletke je 80×50×40, z dodajanjem večih živali mora biti kletka večja. Ne smejo imeti rešetkastega dna in morajo imeti čim bolj globok nastilj.
Razmak med rešetkami ne sme biti večji od 2 cm. Prostor v kletki mora biti zapolnjen s skrivališči in plezali.
Podgane rade kopljejo in plezajo, torej je pomembno da jim zagotovimo dovolj globok nastilj da lahko vsaj malo skopljejo. Pri kletki je bolj pomembna površina (dolžina in širina) kakor višina.
Minimalne mere za več ali manj vse male glodalce so (dך×v) 80×50×40 cm.
Večja kot je kletka seveda boljše je. Z dodajanjem večih živali se mora prostornina prav tako povečati.
Tako bi bil minimum za 3 podgane cca 80×50×50
Za 3-4 cca 100×50×50
Za 4-5 cca 80×50×70
Za 6-7 cca 75×80×70 itd.
Razmak med rešetkami naj ne bo večji od 1.5 cm, predvsem pri mladih in pritlikavih podganah. Za odrasle je tudi 2 cm sprejemljiv, 2.5 cm pa le za res velike odrasle samčke. V primeru prevelikega razmaka se kletko lahko "obleče" v kovinsko mrežo (kupi se lahko v trgovinah kot so bauhaus, merkur...). Pazite edino da je ne pritrdite s plastičnimi vezicami, ker podgane te rade pregriznejo (bolje so npr. kovibska žička, kovibske vezice ali drugo kovinsko orodje).
Po možnosti naj bodo rešetke vzdolžne (in ne navpične), zato da podgane lažje plezajo po njih.
Kletka mora biti dobro opremljena na način, ki je varen za podgane. Torej če je kletka višja, morajo biti padci do dna preprečeni s poličkami in visečkami in drugimi igrali.
Vsaka kletka mora imeti vsaj 2 temni (ne-prozorni) skrivališči primerne velikosti (lesene hiške, plastične hiške, sputnik, kokos, kartonska škatla itd.). Za podgane so navadno primerne hiške velikosti cca 30 × 20 cm.
Dodaten plus dobi skrivališče, ki deluje tudi kot polička in lahko na njem stojijo. :)
Čiščenje kletke in opreme:
Na kratko:
Temeljito čiščenje naj bo cca 1× na teden. Za čiščenje se lahko uporabljajo čistila za živali (npr. savic refreshr spray).
Pogostost temeljitega čiščenja je odvisna od velikosti kletke, globine nastilja, vrste nastilja, števila podgan in od opreme v kletki. Ponavadi pa zečne smrdeti po kakšnem tednu, tako da je dobra iztočnica čiščenje 1× na teden, lahko pa tudi kaj bolj oz. kaj manj pogosto, odvisno od posameznd situacije.
Plastične stvari se očisti z vodo, krtačo in čistilom (meni najbolj ustreza savic refreshr spray).
Lesene stvari in vrvi enako, le da se morajo potem kar nekaj časa sušiti (najbolje zunaj na soncu).
Blago (visečke) pa je dobro pred pralnim strojem očistiti velikih delcev (dlak, stelje).
Opremljenost kletke:
Na kratko:
Prazen prkstor v kletki je neuporaben ali celo škodljiv, zatk kletko napolnimo s raznoraznimi skrivališči, vejami, vrvmi, visečkami, tuneli ... Kolesa so primerna le v primeru da je njihov premer vsaj 40 cm (Lily wheel, Tictac wheel, ali pa sami naredite).
V kletki je potrebno zapolniti prostor, da rata uporaben. Praznina v kletki podgane le straši in zmanjša uporabno površino zanje.
Torej prazen pristor zapolnimo lahko s poličami, vejami, vrvmi, visečkami, tuneli ...
Za poličke močno odsvetujem plastične s teksturo (npr. ferplast kotne police), saj so magnet za urin in jih je neprestano potrebno čistiti. Meni se bolje obnesejo lesene, a poličk nasplošno ne uporabljam veliko.
Veje se lahko kupi (v oddelku za akvaristiko/teraristiko) ali pa jih sami naberete, ampak morate biti pozorni na vrsto lesa ter kvaliteto pozameznega kosa. Les sadnih dreves, bukve, breze, leske, vrbe, vinske trte in bambus so varni, medtem ko bor, jelka, javor, smreka, cidra in les agrumov ni varen!
Les mora biti čist in osušen preden ga damo našim živalicam. Očisti se ga z vrelo vodo in nato pustite na soncu da se posuši.
Vrvi se lahko kupi navadna iz jute in sami kaj ustvatite, lahko so to vrvi za pasje igrače, meni najlažja vatianta pa je kupiti vrvi za ptice, ki imajo še žico in se jih da oblikovati po želji.
Visečke lahko sami naredite iz flisa, filca ali drugega materiala, ki nima dolgih močnih nitk v katere bi se podgane lahjo zapletle ko blago malo zgrizejo. Kupiti se jih da prav tako v skoraj vsaki trgovini za živali ali pa od posameznikov, ki jih izdelujejo.
Za obešanje visečk in drugih visečih stvari priporočam kovinsko verižico in male karabinčke, saj vrvice rade hitro pregriznejo.
Za podgane so primerni tuneli narejeni za dihurje. Te je potrebno redno razstavljati in čistiti, saj se tudi tam rad nabere urin.
Drugi "rekviziti" so lahko kolesa za glodalce (vsaj 40 cm premera za navadne podgane in vsaj 30 za pritlikave!). 40 cm kolesa lahko izdelate sami iz velikega pekača za torte ali pa ga kupite pri Lily wheel (v Nemčiji) ali Tictac wheels (v Veliki btitaniji). 30 cm kolesa je lažje najti, na zoohit/zooplus je ponavadi kakšno leseno kolo te mere, pa še kje se da najti. Pazite le, da ni rešetkasto, saj je to (zlasti za podgane z dolgim repom) lahko nevarno!
Skoraj vse lesene igrače za papige so pri nas zelo priljubljene za plezat in glodat.
Star papir, role od wc papirja in kartonske škatle (brez selotejpa, nalepk itd.) so tudi vedno dobrodošlo presenečenje, vanje lahko tudi skrijemo kak priboljšek.
Stelja:
Na kratko:
Stelja mora biti čim manj prašna in omogočiti podganam naravno vedenje - kopanje. Predlagam konopljino steljo, vredu so tudi chipsi super, les trepetlike, les bukve in papirnata stelje (npr. kaytee clean and cozy) oz. mešanica le teh. Po želji se lahko vmeša tudi kaj sena ali slame. Papirnate brisačke so tudi odlična popestritev (za ležišča).
Stelja naj bo dovolj globoka, da podgana težko pride do dna kletke (vsaj 5cm, raje 10cm). Mora biti čim manj prašna zaradi njihovega občutljivega dihalnega sistema, hkrati pa mora biti vpojna in dovoliti normalno obnašanje živali.
Predlagam uporabo konopljine stelje, chipsi super, les trepetlike, bukve, papirnato steljo (npr. kaytee clean and cozy)..., lahko tudi mešanico teh. Občasno jim vmešam tudi malo sena ali slame za stabilnost ob kopanju ter za delanje udobnega gnezda v skrivališču. WC papir ali papirnate brisačke (brez vonja) so vedno fajn za gnezdenje in ureditev "spalnice".
Druga možnost je uporaba flisa, a ta ni primerna iz večih razlogov. Flis ne vpije tekočin, torej se urin nabere na površini in se amonijak sprošča v okolje. Podgane ne mkrejo kopati in premikati flisa tako kot lahko z drugo steljo. Prav tako zelo rade glodajo blago, torej bi bilo flis potrebno redno menjati. Če se vseeno odločite za to pot pa morate vse oprati na vsake 2-3 dni in se potruditi podgane čim bolj navaditi na uporabo WC-ja v katerem imate lahko lesene ali druge pelete. Mačji pesek ni primeren za podgane.
Tretja opcija pa je bioaktivna kletka, za katero priporočam da si pogledate fb skupini "Bioactive and naturalistic mammal setups" in Naturalistic & Bioactive rat setups". Je super ideja in odlična za fizično in pdihično zaposlitev podgane, a jo je od začetka precej težko vzdrževati.
Voda:
Na kratko:
Voda mora biti vedno na voljo, najlažje je uporabiti napajalnike za glodalce (npr. ferplast drinky). Če se odločite uporabiti posodo jo morate zelo pogosto menjati.
Podgane morajo imeti ves čas na voljo svežo in čisto vodo. Priporičam uporabo napajalnikov za glodalce, in priporočam da naj bosta na vsaki kletki vsaj 2 pitnika v primeru da se en pokvari. Pitnike je najlažje obesiti na zunanjo stran kletke, tako da se kovinski del zatakne med rešetke. Moji najljubši napajalniki so ferplast drinky iz Mr. Peta, ker minimalno puščajo vodo. Vodo imajo lahko tudi v posodi, a jo je potrebmo v tem primeru konstantno menjati in čistiti saj podgane rade razmetavajo in bo voda hitro ratala umazana. Za posode priporočam težje iz keramike, da jih ne prevrnejo ali pa plastične ali kovinske, ki se obesejo na rešetke.
Hrana:
Na kratko:
Najboljša pripravljena hrana za glodalce na slovenskem trgu je science selective za podgane, katero tudi priporočam. Druge hrane za glodalce se lahko tudi hrani, lahko tudi naredite mešanico različnih hran.
Doma pripravljena hrana mora biti pazljivo narejena da bo uravnovešena.
Sveža hrana naj zastopa manjši delež, bolj kot priboljšek kakor obrok.
Podgane so vsejede, torej morajo imeti v hrani poleg surovin rastlinskega izvora tudi nekaj živalskega izvora.
Priporičam hranjenje z že pripravljenimi briketi in/ali mešanicami za podgane. Primeri: science selective, versele laga complete, oxbow, natureland, jr farm ...
Če jim želite sami pripraviti mešanico morate temo prej zeli dobro raziskati. Dobra ztočnica je na spletni strani od isamu rats (http://www.isamurats.co.uk/feeding-and-nutrition.html) in shunamite rats (https://shunamiterats.co.uk/about-this-site/).
Občasno pa jim ponudite tudi kaj svežega (od sadja, zelenjave, zelišč do makaronov in nezačinjenega mesa). Pazite le, da tega ni preveč ter da je varno zanje preden jim daste.
Hrano jim lahko nasujete v posodo ali pa izmerjeno količino (približno 15-20g na podgano) rastresete po kletki da jo sami najdejo.
Priboljški:
Na kratko:
Priboljški so super za trening, navajanje na roko ali pa le kot pisladek. Ti so lahko trdi (oreščki, kupljeni priboljški za podgane) ali mehki (paste za mačke, jogurt, hrana za dojenčke). Mekhe lahko podganice poližejo s prsta.
Pazite da jim ne ponudite priboljškov skozi rešetke kletke!
Priboljški so odlična pot do pridobitve zaupanja podgane. Jaz najraje hranim priboljške po manjših koščkih, da pridejo k meni večkrat.
Priboljški za glodalce, oreščki, jogurti, paste za mačke, briketi za pse, oves, sveža zelenjava ... so vsi super priboljški.
Moji najljubši so versele laga crock complete (jabolko in korenje), tiny friends farm (reggie rat chippies) in applaws puree (tuna). Paste dam na prst, da mi potem dol poližejo s prsta, trde proboljške pa prav tako polomim na manjše delčke preden jim dam.
Pazite da priboljškov nikoli ne dajete skozi rešetke, ker se potem naučijo grabiti in grizti prste skoznje (saj mislijo da prihaja priboljšek).
Kupijo se lahko tudi večji proboljški za obesit v kletko, ki pa naj bodo bolj občasna stvar, če ne bodo raje tisto jedle kakor hrano.
Rokovanje s podganami:
Na kratko:
Ob rokovanju morate biti nežni, a suvereni. Idealno je, če pustite podgani da se sama odloči priti na roko. Občutljive podgane se dviguje kot da bi zajeli vodo z obema rokama. Drugače pa se podgane lahko tudi zagrabi z eno roko okil trupa pod sprednjimi nogami.
Prijema za vratno gubo načeloma ne marajo, a je varen (v kolikor je pravilno izveden) in se ga zato ne smete bati če je potreben. Podgan ne držimo za rep, v nujnih primerih pa se jih lahko prime le za koren repa.
Podgane so v naravi plen, torej so po naravi plašne živali, ki v nevarnosti zbežijo ali če nimajo te možnosti napadejo. Torej če imamo roko nad podgano bomo bi strašni in se bo podgana počutila nesigurno in hotela zbežati ali ugrizniti.
Zato je pomembno, da se kletke lahko odprejo od strani in ne le na vrhu. Prav tako pomaga, če so vrata dovolj velika za 2 roki, da podgano lahko primemo z obema rokama.
Podgane, ki jih dobite pri meni bodo dovolj mirne in uravnovešene, da jih lahko zagrabite kakor želite in ne bodo bežale ali grizle, ampak bi spodnje informacije lahko vseeno prišle prav.
Za navajanje podgane na rokovanje predlagam da se usedeta zraven kletke in jo sprva ignorirate.
Potem (v kolikor podgana ne grize) daste v kletko roko, a je ne premaknete proti podgani.
Nato daste na roko priboljšek in počakate da pride podgana ponj.
Nato jo probite navadite na moker priboljšek (kremo ali jogurt), ki jo poliže s prsta.
Šele ko suvereno pride po priboljšek s prsta se jo z enim prstom dotaknete po spodnji strani (trebuhu/med sprednjimi nogami). Ko nima več težav z dotiki po spodnhem telu telesa se je samo z enim prstom dotaknete po hrbtu. Nato jo "požgečkate" po hrbtu in vsakič ko pride nazaj nagradite s priboljškom ali s tem da jo ponovno požgečkate.
Potem jih šele začnete dvigovati, in sicer z obema rokama kakor da bi zajeli vodo in jo nato tako spet spustite. Vse to se mora dogajati znotraj kletke.
Ko se navadi na to, jo primete in odložite takoj na drugo mesto v kletki, da mora priti nazaj po še. Če ne pride nazaj ne silite vanjo.
Važno je, da ste vedno nežni, a suvereni ob rokovanju.
V kolikor podgana grize pa je rešitev odvisna od razloga. Če je razlog, ta, da jo presenetite, lahko naznanite svojo prisotnost s tapkanjem prstev po skrivališču/kletki. Če nima občutka za grobost predlagam jogurtek na kovinski žlici, ker jim je to neudobno grizt bodo začeli lizati. Šele potem probajte dati jogurt na prst. Če je razlig agresija / nestabilna podgana pa ni neke lahko rešitve, predlagam da se čim bolj izogibate glave za preprečitev ugrizov.
Izhod iz kletke:
Pristor, kjer bodo podgane izven kletke mora biti varen zanje. Preden jih spustimo preverimo in zablokiramo vse špranje, luknje, električne kable in odstranimo vse druge vredne stvari (da jih ne ukradejo ali zgrizejo).
V višino skočijo lahko tudi 60cm+, tako da če se odličite omejit prostor z ograjico mora biti ta precej visoka.
V pristoru naj imajo dostop do skrivališč, lahko tudi do WC-ja, idealno pa je če imajo tudi dostop do svoje kletke (saj se tam pičutijo najbolj varno).
Načeloma ne bodo padle iz višjih površin (kavč, miza, postelja), so pa nekatere podgance adventuristične in rade skočijo dol.
Nega podgan:
Podgan načeloma ni potrebno kopati, saj so čiste živali in jim to samo predstavlja nepotreben stres.
Kopa se jih le v primeru da so se zamazale s čem kar same ne bodo mogle očistiti ali če je to predpisal veterinar (npr. v primeru alergije).
Rep se jim lahko (po želji, ob potrebi) očisti z vlažno krpico (ampak samo v smeri od trupa h konici!!). Jaz rada uporabljam nobby ali savic robčke za živali.
Kremplje se jim lahko striže (po želji/po potrebi), najlažje je s ščipalci narejenimi za ljudi (dojenčke).
Če ima podgana izcedek iz nosu/oči so vlažni robčki uporabni tudi v tem primeru.
Prav tako za spiranje oči pride prav fiziološka raztopina.
Nekateri menijo da potrebujejo gole podgane posebno nego za kožo, a pri meni se ne izkaže da bi to bilo potrebno.
Dlaka prav tako ne potrebuje nege, a jo lahko po želji tudi kdaj skrtačite z mehko krtačo.
Zdravstvene težave in veterinarji:
Na kratko:
Spremljajte zdravje svojih podganic, predvsem pazite na težave z dihali ter na novotvorbe (tumorje). Precej pogosti so tudi zunanji paraziti (uši, garje) in vnetja ušes.
Ob manjših površinskih poškodbah (npr. praske) ni potrebno delati panike, namreč se podgane zelo dobro celijo.
Pri podganah so najbolj pogoste težave z dihali. Razna vnetja, pljučnice, bakterijske bolezni povzročajo podobne simptome, in sicer: izcedek iz oči in nosa (lahko je prozoren, pogosto je perforin - rdeče barve, lahko tudi gnojen - rumen, lepljiv), kihanje, oteženo in pospešeno dihanje, piskanje in hropenje ob dihanju...
V primeru simptomov obvezo obisk veterinarja.
Občasno kihanje ter občasen rdeč izcedek še nista zaskrbujoča.
Obolenja dihal se pogosto zgodijo zaradi stresne situacije, ki zmanjša imunski sistem in se bakterije (micoplazma) preveč namnožijo. Seveda so možni tudi drugi vzroki.
Zunanji paraziti - garje, uši, bolhe. Znaki so srbenje, kraste, izpadanje dlake, uši se vidi tudi s prostim očesom. Ob sumu na zunanje zajedalce k veterinarju, ki bo po diagnozi (ali so sploh paraziti in kateri so) predpisal zdravila (ponavadi ivermectin). Bivališče je potrebno večkrat temeljito očistiti da se jih dokončno znebimo. Do parazitov navadno pride z vneseno steljo ali lesom, ali pa stika z drugimi okuženimi živalmi.
Vnetje ušesa: podgana drži glavo postrani, se otresa, se praska. K veterinarju po antibiotike.
Absces: bula polna tekočine (gnoja) kjerkoli po telesu. Če je majhna se pogosto ozdravi sama od sebe (pomagamo lahko s toplim obkladkom). Pri večjih zagnojenih ali pri abscesih zaradi zobovja je potreben obisk veterinarja.
Tumor: vsaka novotvorba, navadno se kot "tumor" smatra rakasta ali maščobna tvorba. Ob potrebi se jo lahko kirurško odstrani. Obstaja tudi možnost dajenja zdravil za počasnejšo rast tumorja.
Precej pogost je tumor hipofize, katerega simptomi so, da glavo držijo postrani, zaradi glavobola glavo potiskajo ob predmrte. Bula za/pod ušesom. Ob pojavu tumorja hipofize čimprej k veterinaru. Ponavadi je žal dokaj hitro potrebna evtanazija.
Poškodbe: praske, odrgnine, zlomi ...
Pri majhni praski ni potrebno paničariti, podgane se dobro celijo. Rano očistimo, mogoče namažemo s kakšnim bepantenom. V primeru poslabšanja obisk veterinarja.
Ob sumu na zlom (noge, tačke, repa) obisk veterinarja, nujno morate pridobiti analgetike (protibolečinska zdravila).
Ob poškodbi očesa nujno takoj k veterinarju!
Ob ohromelosti zaradi poškodbe prav tako čim prej k veterinarju.
Ta spletna stran (v angleščini) ima veliko koristnih informacijah o zdravju podgan: https://ratguide.com/
Veterinarji:
Pomembo je, da ima izbran veterinar izkušnje z malimi živmi. Jaz najraje hodim v Šolsko veterinarsko ambulanto v Lj, druge opcije pa so Klinika za ptice male sesalce in plazilce (Lj), Veterina Lenart (Štajerska). Za več žal ne vem, lahko se pa po potrebi pozanimam.
Sterilizacija in kastracija, da/ne?
Sterilizacija pri samičkah zmanjša možnost za rast nekaterih tumorjev. Najbolje da se jo opravi pri starosti 3 do 6 mesecev. Cene za sterilizacije se gibljejo okoli 60-150€.
Kastracija pri samčkih zmanjša njihov vonj ter označevanje teritorija. Prav tako se v primeru hormonske agresije umirijo in ratajo manj agresivni. Pri kastraciji ni določene najboljše starosti za opravljanje posega. Cene za kastracije se gibljejo okoli 50-100€.
Po kastraciji so podgankoti še plodni nekaj tednov, tako da počakajte vsaj 1 mesec preden jih združite s nesteriliziranimi samičkami!
Naj omenim da jaz ne zahtevam s/k podgan, ki ste jih kupili pri meni.
Življenska doba podgan:
V naravi podgane ne živijo dolgo in za to njihovo telo tudi ni narejeno za dolgo življene. V ujetništvu večina podgan živi 2-3 leta. S selekcijsko vzrejo ter z dobro oskrbo se jo da malo podaljšati, torej povprečje variira glede na linijo. Pritlikave podgane načeloma živijo dlje od navadnih, in sicer 3-4 leta. Razlik v življenski dobi med drugimi variacijami ni.
Velikost podgan
Velikost podgan je idvisna od linije in od prehrane v zgodnjem življenju, a načeloma drži da so samčki večji od samičk.
V moji liniji so samčki pri 6ih mesecih težki 400-600 gramov, samičke pa okoli 300 gramov. Pritlikave podgane tehtajo približno od 100 do 150 gramov.
Samčke ali samičke?
Samčki so večji in mirnejši, a prav tako pametni kot samičke. Nekastrirani imajo bolj izrazit vonj in bolj mastno kakor kastrirani samčki in samičke.
Samičke so manjše in bolj okretne. So tudi aktivnejše in rade tekajo po kolesu (s premerom 40cm!). Uživajo ob fizični in psihični zaposlitvi. S starostjo se tudi umirijo. Med samičkami so bolj pogosti blagi spori kot pa med samčki iz moje linije. Načeloma imajo mehkejšo dlako kakor samčki.
Ob kastraciji in/ali sterilizaciji lahko samčki in samičke živijo skupaj.
PS: prosim obvestite me če najdete kakšno tiskarsko napako, saj sem bila precej površna ob pisanju XD